30 julij 2015

razpuščeni časi

danes živimo tako zategnjeno življenje, s čeladami na glavah, s ščitniki, ograjenimi otroškimi igrišči, redarji in pripeti z varnostnimi pasovi, ne štopamo nikamor, v nepremočljivih čevljih, da se ne prehladimo, s kapami in kremami za zaščito pred sončnimi žarki, brez ostrih robov, oblazinjeno, se izogibamo blatu, vsak dan stuširani, s čistili, ki uničijo vse bakterije, z zdravili proti virusom, v stanovanjih brez plesni in vlage, brez jetike in podgan in pajkov, z mrežami proti komarjem na oknih, precepljene generacije, zaščitene s kontracepcijo, s kondomi, nič nas ne more presenetiti, zato nadzorovano sproščamo adrenalin z bungee jumpingom

včasih pa 6 km peš v šolo po celem snegu, spalnice brez gretja, avtomobili s slabimi zavorami za družine z majhnimi otroki, ki so zakuhali na vsakem klancu, pokvarjene konzerve in druga hrana, hoja po železniških tirih čez tunel, s tovornjakarji do Turčije, s ponijem z Jošta čez korenine, z mopedom brez čelade po spolzki cesti, z zlizanimi supergami na Triglav, rojevanje doma, umivanje v lavorju, ene nogavice za cel teden, zemlja po tleh v stanovanjih, stenice in ščurki, vsebina kahel skozi okno na poscano gaso, mali otroci sami doma, na ulici, cesti, noseče ženske v kamnolomih, pomanjkanje osnovne hrane, nobenega dela na črno, ampak vsesplošno fušanje popoldne po službi, poroke brez ljubezni, zapostavljeni nezakonski otroci, plezanje z jeseničarji, brez čelad in s težkimi gojzarji

tako zelo drugi časi, ne dolgo nazaj, pa tako nepredstavljivi, tako zelo drugačni

14 julij 2015

keramične ploščice in GSO


a ni to zanimivo, kako se ti lahko keramične ploščice zdijo bolj hladne od betona, bolj trde in neprijetne, bolj surove na tisti način hudega mraza pozimi, ko se ti zanohta v skali, takšne odurne, praktične, pravijo, ampak samo za čiščenje in vzdrževanje, nikakor pa ne za uporabo, kot GSO, ki so uauuau res supertruper za pospeševanje kmetijstva, ki sicer to pomoje ni (masovno in industrijsko!), supertruper odporne na vse, čudovito praktične za reševanje težav kmetov in svetovne lakote ob enem, suše, deževja, vsega, ampak hkrati pa švohotne v svoji prehrambeni vrednosti, brez okusa divjih jagod, preveč negovane, ker a veste: najboljši čaji zrastejo na nekaj tisoč metrov višine, kjer se morajo boriti za preživetje – to je to, od tod pride okus v naravi

07 julij 2015

nazaj

tu sem še najbolj jaz, ena taka usedlina kot zoc od kave, želodčna kislina in drugi telesni sokovi, ki jih ne moreš zatajiti, dnk, kri v žilah, ko te kdo vpraša, kaj počneš, nimam pojma, ne znam odgovoriti, nimam več nekih vnaprej pripravljenih izgovorov, čeprav še vedno včasih kakšnega najdem, ga potegnem z rokava, ker v resnici je super, nič nimam, nič, kar mi bilo treba dokončati, narediti, nič takšnega, kar bi mi viselo nad glavo v obliki pomembnega z velikimi začetnicami, vse je za zabavo, peka pit in branje o maskulinosti pri dojenčkih moškega spola, ki ne jokcajo, ker so nežni, ampak jezni

tako fino je biti odrasel kot biti otrok ali najstnik v tistem vmesnem času, ko ti ni pomembno, kako se boš spet spopadel s svetom, ko si sam s svojim parketom in ekranom, zato je facebook tako popularen, in vsa ta druga družbena omrežja, ki niso prav nič družabna, pripopani za napravami, navlečeni na power button, ki ga prižgemo takoj, ko stopimo skozi vrata: ima tisti, ki hodi po štriku, zelo prav, ta uporabnost, informiranost, obveščenost, distrakcija, pomembnost vsega in svašta, biti na tekočem na twitterju, imeti še blog in biti aktualen, kot da so to vrednote, ki manjkajo današnjemu času/za katere smo se borili/ki bi jih morali imeti/ki jih pogrešamo/ki … vstavi po potrebi in lastnem prepričanju

meni se zdimo precej podobni nekdanjemu človeštvu in civilizacijam, s precej istimi pogledi, ki se jih še nismo otresli, pa bi se jih morali, ker nekatere vrednote pač niso dobre samo zato, ker so domače in naše in tradicionalne in jih danes mladina nima več, nekaj ohranjati samo zaradi starosti, pa čeprav je grda arhitektura, zgrešena naložba, birokratska ovira, ustaljena navada – nikakor ne, a v resnici še prevečkrat, od bontona dalje, od poštirkanih frizur za k maši, belih oblačilc za h krstu, opranega avta v nedeljo in posesanega stanovanja dan prej, pokošene trate, obešenega perila po barvah, kavča in velike televizije v dnevni in vegete v kuhinji