skrito je zadaj nekje v režnju blede svetlobe, ki se izmika v megli onesnaženosti brez neke jasnosti in natančne koordinacije, šele preko trenutka nepozornosti se paradoksalno pririne na površje: tisti glasni KABUM, ki te z velikimi tiskanimi črkami lopne po glavi, da se zasvetlika in iskrice letijo kot takrat, ko pride do kratkega stika v stari napeljavi
diagnoza: premalo poezije!
(očitno bo treba manj spati)
