05 avgust 2006

s tabo, rokoko, gre k vragu svet

tako pisoče se počutim pa ne da se mi govort

(daj, daj, ljudje presenečajo)

kakorkoli.

zdi se mi, da sem se zagozdila v osemdesetih. včeraj sem poslušala oddajo o vplivu svetlobe na plodnost svinj in preblisnilo me je, da moraš kondome, zato hraniti v temi, da ne postanejo plodni (hraniti, hehe - daj kondomom jesti, da ne počijo ali pa ravno obratno: ne daj jim jesti, ne hrani jih preveč in predolgo, da jim ne poči trebuh, no, khm)

pa vsi tisti ptiči, ki jih ni (pravi, imaginarni, kakršnikoli!). vsi tisti ptiči, ki se hranijo z nektarji, ker se menda ne morem zapret (to ti misliš, ker si nek fakin biolog. ja, NEK!)

morala bi te it pogledat, ker sem menda vljudna, ampak se mi ne da. ne da se mi preoblečt, pa obut pa it pa vse to pa tako in tale sleng je čisto lep, ker je moj, tak oseben, intimen, ker tudi copati so ena taka zelo intimna zadeva kot bi porekel J

On ni ptič (ptiči so namreč eni taki vase usmerjeni ljudje, ki znajo letet, medtem ko si lastijo svet in vse kar je na njem in jim tega nihče ne oporeka)

kako je že rekel? "ne moti me, če ne dominiram, nočem pa biti podrejen"

eh, ekzekli. nekolikanj smo si podobni, mi ljudje, ki se po polževsko plazimo po tej od suše razpokani in od dežja namočeni zemljici. točno tako: po polževsko, s svojimi hišicami polnimi vsega, ker "Omnia mea mecum porto", kot bi porekel Cicero in to se mi je vedno zdelo ustrezno besedilo za nek tak rahlo techno orientalski komad.

šuper. lulat me. to je ves ta čaj s katerim se nalivam na hektolitre pa še vedno nisem ugotovila na kaj me spominja njegov okus. pa se mi ne da vstat in it in vse to kar je treba. nikoli se mi ne da tistega, kar naj bi bilo treba. tisto kar se mora je najtežje.

in veš zakaj te nočem iti pogledat? ker mi je nelagodno, ker se bom morala zagovarjat ali pa še hujše: ker se mi ne bo treba in se bomo zopet vsi delali kot da ničesar ni bilo.

hej, zakaj sem tako fakin takšna kakršna sem?

(da, hej, ker je bil tako unikaten, da ga nikoli ne bom pozabila. en tak katjeplutovski "Ej" s h-jem, ker ima tudi H-man spredaj H, zato ker je H kulj in ker DJ na koncu vedno reče (zavpije?) H!)

pa potem? včasih se vprašam, če bi šel tudi brez črke R svet k vragu, kajti brez rokokoja bi zagotovo preživeli.

še lepše bi bilo (pha, pa ta rokoko!)

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Kranj, skorajda center, neka banka, četrto nadstropje, Stara pošta, "kava" ob litru klorirane vode, beroča vicev z zadnjih strani časnika, pogovori skozi zatemnjena očala, kovanje kovancev, globoke misli ovite v dvoumne besede, dvomišljenje, dileme, smejanje, konjak in marmornata mizica, furanje safra, nesmisli, čudovita izkušnja, seveda prej odpišem na Free Viagra mail. Torej? ;)

widra wanda pravi ...

predragi deklić, kje pa je tu kakšna povezava z rokokojem?:)

(bi res rada vedela, veš)

Anonimni pravi ...

Hehe, nisem tista deklina o kateri si pisala v popotnikovem člankiču (predvidevam, da si to mislila?). Pravzaprav me pa privesek med nogami zdefinira za ne-dekliča. Povezava z rokokojem pa v bistvu dejansko je. Zate vendar še neobstoječa informacija; namreč mlada solatka Vašega pisanja je prebudila asociacijo in je obenem tako zelo osebna, da je bilo potrebno povabilo, kajti v naklučja take veličine pač ne verjamem. Ampak kaj je potemtakem to bilo? Je bila usoda? Kašna usoda bemtish! Ojoj, skoraj me je odnesel hamletizem (?). Brainstorming pa tak, hehe. In sedaj si ponovno prebereš prvi "komentarček"

LP

widra wanda pravi ...

veš, anonymous, da je tale anonimnost ena taka jako frdamana reč, špljoh zame, ki se tu predstavljam s polnim imenom in priimkom (heh)- ti veš kdo si, jaz ne vem in tako pred menoj rahlo prednjačiš, jaz pa napenjam svoje od soli razjedene možgančke in jih obremenjujem z meni tako neljubimi pojmi kot je "rokoko". bega me predvsem povezava med "beroča vicev ..." in priveskom med nogami.

"Natakar, še en konjak, prosim!"