12 februar 2015

rabiš samo 10 ur, pa je

po desetih urah spanja se svet spet postavi na svoje mesto, sicer morda nekoliknaj bolj levo in še vedno z razkuštranimi lasmi in enim zaspančkom v učku, ampak vse to mu nadvse pristoji in ga naredi le še bolj simpatičnega, da sploh ne morem z nobeno zobno pasto prikriti okusa sladkega muškata, ki se so mi ga podtaknili v kozarec

direktno z marsa sem padla v svet z zobnimi ščetkami in še preden sem lahko napisala pritožbo, sem bila porinjena v čokoladno mleko, na, sedaj pa plavaj, ko so mi v roke potisnili košček preteklosti, ki se ga sploh nisem več spomnila, ampak je tako neznansko pasal, da se mi še vedno lepi v misli tisti nasmešek z rdečimi lički, ki so tako značilna za te smrkaste mrzlkaste dni

po destih urah spanja je svet spet tak kot mora biti

Ni komentarjev: