31 december 2012

božanje ušes za včeraj in za predvčerajšnjim

rada imam majhne dvorane s koncerti od blizu. glasba v živo, ki te nafila. 

 

čompe me vedno dvignejo, da lebdim nekaj centimetrov nad tlemi, zato je fino, če se ne sedi, ampak se giblje in pleše: ena taka čista sreča, ki steče po žilah, tako kot takti bosse de novo, taki mehki, nežni. skratka: me ne briga, kjer bom danes zvečer, ker sem imela že dvakratno lep zaključek leta.




09 december 2012