...

težave imam z začetki in konci ter z vztrajnostjo vmes, ki niha med zamahi z roko in jezno trmo, gledam skozi okno, zelo produktivno gledam skozi okno, ambiciozno se zamislim in čakam, da pride navdih

rabiš samo 10 ur, pa je

po desetih urah spanja se svet spet postavi na svoje mesto, sicer morda nekoliknaj bolj levo in še vedno z razkuštranimi lasmi in enim zaspančkom v učku, ampak vse to mu nadvse pristoji in ga naredi le še bolj simpatičnega, da sploh ne morem z nobeno zobno pasto prikriti okusa sladkega muškata, ki se so mi ga podtaknili v kozarec

direktno z marsa sem padla v svet z zobnimi ščetkami in še preden sem lahko napisala pritožbo, sem bila porinjena v čokoladno mleko, na, sedaj pa plavaj, ko so mi v roke potisnili košček preteklosti, ki se ga sploh nisem več spomnila, ampak je tako neznansko pasal, da se mi še vedno lepi v misli tisti nasmešek z rdečimi lički, ki so tako značilna za te smrkaste mrzlkaste dni

po destih urah spanja je svet spet tak kot mora biti