27 september 2006

iz dupla

zataknjena nekam med Hadžema Hajdarevića in Jamesa Joyca sem obtičala z mrzlim čajem od včeraj namešanim po občutku z okusom nekje med božičem, jesenjo in poletjem (neprehodno)

sanjam čudno bizarne sanje in se sprašujem, zakaj sončnice cvetijo jeseni (se mi zdi, da je vse premalo sonca, da bi se obračale po njem)

za trenutek preklopljena v exploreja, namesto v mojo ljubo možillo ugotavljam, da je v njem moj blog še obupnejši

dalj od ugotovitve nisem prišla (se mi ne da)

zabubljena, s kapuco na glavi se po katjeplutovsko delam, da me ni

pa kje sem jst, ko me ni?!?

v duplu.

ždim in čakam, da pride kdo in me izbezeca venkaj (kamorkoli pač že)

tja. (kjerkoli že to je)

tako. in sedaj grem nabirat sončnice


pa vi?:)

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

hecno, jaz poznam eno punco, k ma nick weedra in ma ful rada sončnice :)

widra wanda pravi ...

hehe, v takih primerih najbolj prav pride citat nekega mojega prijatelja: "Naključja se dogajajo čisto po naključju."

pa naj še kdo reče, da ni res;)

Anonimni pravi ...

naključij ni, so samo malo verjetni spleti okoliščin :)

widra wanda pravi ...

... ki pa se zopet dogajajo po malo verjetntnem spletu okoliščin, hehe:)