pojem ti uspavanko, »ko
je mene jebo, umro je
tužna kurca«, vedno več jem in vedno bolj sem
suha, leče se mi zvečer zalepijo na oči, kar je svojevrstna oblika svobode:
žabe sploh ne vedo, kaj imajo, umetne kresničke, ograje in videonadzor na
popolnoma praznem ogromnem parkirišču, okrog njega pa se gnetejo avtomobili
eden čez drugega bočno in čez pločnik ob cesti in povsod
šla s polnim tankom v največjem dežju gaziti po blatu in vohati neko
domače vino v temni noči – ni se videlo veliko, ljudem so migotali znani obrazi
pod kapucami in dežniki na ozkih potkah, do katerih se kljub šavju in
izgubljanju pride čisto enostavno: po avtocesti
Ni komentarjev:
Objavite komentar