s podnaslovom: odjeguljanje vrednot
da, da, dada, brez vejic in presledkov v glavah, z
žvečilnimi zapacanimi na asfaltu in nula pesticidi, ki smo jih z olfanoži in olfamoži
spraskali s kože kot s tistim malim zobčastim valjčkom za piling brazgotin od
aknaste kože iz prejšnjega življenja, ker sedaj je čas za nove korake in
priložnosti, pri katerih popolnega videza ne sme skvariti niti ena (sramna)
dlaka!
muziko na on in gremo, akcija, s črno-belimi ekspresivnimi
antikami, ki se rišejo z neko načečkano risbo, v kateri se izgubim na naši
rdeči blazini, ki je stala celo premoženje, ampak je za večno: dediščina za
otroke – za njih gre, vendar!, za njih vse, zanje, seine: privatno tjelo, me zdrzne in naježi
se mi koža, ko v tistem miru jutra, ko nežna svetloba še počasi pripeka skozi
okno, ki je bilo enkrat vmes celo zdrgnjeno in pomito iz čistega dolgčasa neke
gospodinje s takrat grozno nabreklimi joški, ki je res poskusila, da bi se
našla v tem, pa se pač ni
mi ne sede razmišljati o bujenjih ponoči, ker je že zjutraj
cela kriza, rolete ne tesnijo več dobro, vsi po malo smrčimo, cel dren in še
tako dober jogi po redni uporabi dobi vdrtine, da se mi moja od vseh sil in
drugih fizikalnih zakonov premaknjena in hreščeča trtica ne uspe namestiti ali
pa zaspi – jaz spim dobro, hvala, nimam stresa v življenju, nimam službe, nimam
avta, nimam kredita, nimam stanovanja, samo kamenčke na parketu, ki padajo iz
jakne, in po toboganih se vozi v leže, včasih z nogami naprej, včasih pa tudi direktno
na glavo, čisto po navdihu
Ni komentarjev:
Objavite komentar