vuuuš

kljub velikemu negodovanju, ki ga gojim do ponazarjanj z grafi in miselnimi vzorci, se mi v glavi rišejo vizualizacije hiperbol in kar je še teh krivulj z zabavnimi imeni, ampak bolj takšne, odstopanja polne, takšne, ki jih težko zajameš s formulo, ker padajo in naraščajo, kakor se jim zdi, popolnoma nepredvidljivo, labilno plavajo malo nad in malo pod vodo, v vseh razdelkih večdimenzionalnih koordinatnih sistemov se spreminjajo bolj v megličaste nebule, v neke nejasne sprejemljivke, ki gredo nekam proti neskončnosti, ki je na srečo končna in lepo po človeško zamejena z dnevom in z nočjo in spet z dnevom, dela in dnevi, ponoči pa gledamo v strop namesto v zvezde in grejemo mraz svoje notranjosti na škripajočih radiatorjih in pogrezajočih se žimnicah z našimi preobračajočimi telesi

revščina je postala tako abstraktna, gledamo jo na televiziji in dobivamo jo na položnicah in »prijaznih« pisemcih dobrodelnih organizacij, naj jim pokolonimo tistih 0,5 % dohodnine, da ne bodo izginili cekinčki v nenasitnih proračunih, žepih brez dna, jaz pa sploh ne vem, zakaj naj zapravljam, ker se mi zdi, da ničesar ne rabim, ker me preveč zalagajo z vsemi mogočimi čokoladami, piškoti, bomboni, a boš pico, lj tmle maš banane, tuki je nekaj zate, pa dobivam štumfe, kape, bone za nakupe, blokce in koledarčke, datlje, svinčnike s kristalčki, brisače z mucki, samo v knjižnici hočejo od mene zamudnino

ker če bi, bi zapravljala le za knjige, teh pa je toliko, da se ne morem odločiti in v antikavriatih jih cele kupe razvrednoteno prodajajo po en evro, da jih kar ne morem kupiti, zato dam včasih le v zameno za bencin in za avto, v katerega gredo sanke in kolo in kavči, za mehiško hrano, da fino pekoče zagreje že tako pordela lica, ki so se valjala po snegu in tam gor nekje sredi ene gozdne jase v globokem snegu parkirala sanke in z mokrimi nogami mahala soncu, naj se ne skriva za oblaki, grizljala koruzne bio vaflje, ki so užitni samo z grenkim čajem iz mete in melise in bezga in ognjiča pa koprca in kopriv, in opazovala nebo in gozd pa ptiče: a ni tko k na aljaski?