dogaja se ne glede na polno luno, to sem že zdavnaj udomačila, da me ponaša kot dotiki znanih dlani tri centimetre od tal, kot bi bila napolnjena s helijem namesto tistega ogljikovega dioksida, ki se nabira v mojih pljučih, nikoli zares izpihan, ostaline preteklosti in spominov, ki bi jih najraje pokopala brez nostalgije, vrgla stran kot stare cdje z najstniško muziko, ki si ne zasluži tega imena, fotosinteze še nisem osvojila, rabim upgrade, 0.0.1 različico sebe, boljši svet, misice namesto poezije
zeleno, ki te ljubim zeleno, četudi je močvirje s komarji ali so breze, travniki z zlaticami, ki jim v Avstraliji ne poznajo imena, nepremočljiv šotor, ki diha kot plastična vrečka, da se takoj najdem ujeto med vrsticami, se zamejim še s kakšno vejico in sem tam, kjer je že spet večer, rimska cesta, bose noge, mrzlo morje, poletje haikujev, sladko kot narabutane fige
to je vse drugje, tja, kamor se gre, kjer nisi vedno in od koder greš po avtocestah in čez most in z letalom, to je vse povsod drugje, kjer lahko dihaš s tapravim soundtarckom v ušesih, ki ti ga ni treba iskati po celem vesolju s kvadrantom delta vred, zašpilaš taprave strune, ki delujejo uglašeno tudi na razštelano kitaro in ujameš ritem, ne da bi se trudil, ker tako preprosto je
ker takrat, ko bom tako ali tako flegma kot Jackie Brown, me ne bo brigalo, v katero smer piha veter in kako moram obrniti čoln, da me valovi ne bodo zalili, si bom lepo z mirno roko popravila frizuro in šla naprej, brez tistega zoprnega odmevanja od znotraj, gongi in alarmi, sirene, cviljenje mučenih živali, Dane Zajc, da se iz grla plazijo slinasti polži nemira, patetični kot sam vrag in histerični kot najbolj stereotipna ženska
se pozabimo držati za roke in bežimo v bolezen, iz zvočnikov špilajo bendi iz raznih poletnih noči in gasilskih veselic, mize so plastične in stoli neudobni, breskve škropljene in usta dojenčkov zamašena z banano namesto bombonov – je bolj zdrava, zato sanjam svobodne dežele, take s kamini in nepokošeno trato, zgrajene brez birokracije, ki zahteva od tebe celoten zdravstveni pregled zaradi podaljšanja izpita zaradi dioptrije, naj jim rata, predvsem to si mislim, naj jim spet rata obnoviti vrednote, na katerih bi pomojem moral stati tale naš ljubi svet
3 komentarji:
Tako je pisala Ana Staze, preden so jo pohrustale marčeve ide in je utonila v živem pesku odraslosti in maskovanja. In jazst ne vem, kdo si, ampak všeč ti je Feo in menjaš sobno svetilko za dvosobno, jazst imam pa dvosobno posteljo, ki je sicer ne bi menjal za nič na svetu, ker jo delim samo z nekom, ampak hkrati s tem obstajajo drugi pobalinski kotički vesolja, ki jih je moč deliti in zdaj sem enega kanil v tale okvirček brez platna. Všeč mi je, ker pišeš. ;)
Ključne besede so: ščurek v knjigi, črimekundan in solze v Bohinju. Vse ostalo sem potlačila.
om mani padm..sssh! s prstom na ustnicah in deškim nasmeškom v plamenčkih oči. Bohinj, kakopak, kaj drugega kot Bohinj, tam se je porodil Alimtamanib, lepa kotanja za solze, pa tudi za čudenje, zadihan ples in frnikole smeha.O ščurku ne vem drugega, kot da me spominja na Samso, za katerega širom planeta vihte mavrične zastave in bobnarske povorke. Ti tekne hrana z makom?
Objavite komentar