Oh, oh, a da je kaj narobe?

mi se imamo tako fino z novimi copatki in uhančki jemo na bone mehiško hrano in klepetamo, vesela dekleta, lep vzgojena, skorajda doštudirana in vse to, ki bodo nekoč svoje znanje in nekritičnost posredovale na mlajše generacije z 20 urnim delavnikom, bolonja je fajn, ker se prehaja iz enega programa na drugega in nazaj, in je oh in sploh vse lepo in prav, samo tisti, ki so zasedli fakulteto, mi grejo pa na živce, ker, ker, se borijo za kar nekaj in kaj vem še kaj vse sem slišala, da se res nisem mogla ugrizniti v jezik, ko sem malo drezala naprej v osje gnezdo, da smo zelo hitro zamenjali temo, ker prijateljstva je treba negovati, ane

niso bile študentke sociologije ali filozofije, ker nekako se sebi v dobro slepim, da je tam kaj bolje s širino pogleda, ampak kljub temu me je malo zbodlo, ker se mi zdi, da so problemi tako očitni, da nanje res ni treba kazati s prstom, ker jih vsi občutimo kot take, ampak, ampak, med tistimi, ki niso tam in med katere se štejem tudi jaz, vlada bolj nasprotovanje kot odobravanje, kar je precej zastrašujoče: demonstracije, o katerih mediji poročajo kot o nečem šokantnem, so samo čisto legitimna reakcija na nevzdržno stanje, o katerem so mediji poročali veliko premalo

potem pa mi zvečer reče stara mama pri svojih 91-ih in samo osnovno šolo že v pižami in z zobmi lepo spravljenimi v škatlici, »a si bla ti tud tm?« in potem še »sj je prou, sj je prou, samo a bodo kaj dosegl?« kot retorično vprašanje, pa sem ji dejala, da je važno že, da se opozarja na to, da ni vse prav in naj gre spat, jo pokrila, ona pa: »sj je prou, sj je prou«

potem pa takoj naslednji dan dobim mail od rednega profesorja doktorja naše fakultete, ki tako kot soštudentka iz prvega odstavka pove, da mu gre zasedba bolj na živce kot ne in da se zavaja javnost, češ da so profesorji na njihovi strani in da gre zgolj zaradi upor zaradi upora s praznimi političnimi floskulami in manipulacijo razvajene mladine, ki bi rada živela bolj lagodno in bila hkrati revolucionarna: ampak dragi moji, če je marsikdaj res šlo zato in smo vse skupaj dojemali precej z distanco, tokrat pač ne gre