23 januar 2014

profanost

pogonska sredstva, parni stroji, industrijska revolucija in ekonomija kapitala z roko v roki, ko se prodaja optimizem že v vsaki reklami in se skače od sreče z belimi zobmi iz porcelana po ceni privatnega zobozdravnika, ki sicer dela na koncesijo, še raje pa brez računa, denar na roke, z drago opremo in lepim razgledom skozi okno, z valom 202 na radiu, čeprav ne vem, če plačuje Sazasu, kar mu zagotovo štejem v plus

tam nekje se za fičnike, ki niso vredni človeka, premetavamo in borimo kot v boju na požiralniku, čisti naturalizem, čeprav ni nobene krvi, nobenega umiranja od praznih trebuhov revščine, zato pa se danes veduta roba izrisuje drugače: steklenica najcenejšega rastlinskega olja, razkuhan riž iz paketa Rdečega križa, ni denarja niti za luksuz v obliki Slovenskih novic, kaj šele kave v lokalu

živimo izprano, pa čeprav oprano z najboljšimi pralnimi praški, z dodatkom mehčalca vsake toliko časa, da nam spet zadiši vsaj malo po smislu, medtem ko plačujemo davke na zdravje, prihodnost in tisto, kar morda celo imamo


saj bere se kot slika sivine, odtenki sive, odtenki njive, izseljenci v Ameriki si Slovenijo predstavljajo brez električnih drogov, zaspano deželico idealiziranih mokrih sanj, v kateri se pleše polka veselja kmečkega prebivalca, ki sicer predvsem dela, gara in je potico, oh, juhej, kako se imamo fino!

Ni komentarjev: