pogonska sredstva, parni stroji, industrijska revolucija in
ekonomija kapitala z roko v roki, ko se prodaja optimizem že v vsaki reklami in
se skače od sreče z belimi zobmi iz porcelana po ceni privatnega zobozdravnika,
ki sicer dela na koncesijo, še raje pa brez računa, denar na roke, z drago
opremo in lepim razgledom skozi okno, z valom 202 na radiu, čeprav ne vem, če
plačuje Sazasu, kar mu zagotovo štejem v plus
tam nekje se za fičnike, ki niso vredni človeka, premetavamo
in borimo kot v boju na požiralniku, čisti naturalizem, čeprav ni nobene krvi,
nobenega umiranja od praznih trebuhov revščine, zato pa se danes veduta roba
izrisuje drugače: steklenica najcenejšega rastlinskega olja, razkuhan riž iz
paketa Rdečega križa, ni denarja niti za luksuz v obliki Slovenskih novic, kaj
šele kave v lokalu
živimo izprano, pa čeprav oprano z najboljšimi pralnimi
praški, z dodatkom mehčalca vsake toliko časa, da nam spet zadiši vsaj malo po
smislu, medtem ko plačujemo davke na zdravje, prihodnost in tisto, kar morda
celo imamo
saj bere se kot slika sivine, odtenki sive, odtenki njive,
izseljenci v Ameriki si Slovenijo predstavljajo brez električnih drogov,
zaspano deželico idealiziranih mokrih sanj, v kateri se pleše polka veselja
kmečkega prebivalca, ki sicer predvsem dela, gara in je potico, oh, juhej, kako
se imamo fino!
Ni komentarjev:
Objavite komentar