moja travmatična nočna mora

zopet jazst:)

kdo pa bo drug, ane? da, da. mogoče bom pa kdaj koga povabila v goste, da mi spiše en list (?) mojega spletnega dnevnika. mogoče. ampak enkrat drugič.

danes bo tema moja nočna mora, kot ste tisti bolje izobraženi lahko ugotovili že po naslovu:)

včeraj ali predvčerajšnim (občutek za čas je ena od mojih šibkih točk) se mi je v sanjah prikazala grozljiva inu strašna podoba, ki je nikakor ne morem zbrisati iz spomina. Preganjanje te podobe je zelo travmatično, zato sem se odločila, da izlijem svojo izkušnjo na ekran, jo delim s svetovnim občestvom in tako preložim to breme iz mojih šibkih ramen, torej se je na ta način otresem in ponovno začnem misliti še na kaj drugega.

Domnevam, da ste tudi vsi vi, ki to berete (če spljoh kdo), v mladosti kdaj gledali humoristično nanizanko Nora hiša (Full House): nanizanka o veliki družini v kateri ne manjka zapletov, ki pa jim jih na koncu vedno uspe srečno razrešiti. nekaj podobnega ala Seventh Heaven, ki še vedno straši po televizijskih programih (vem, ker je moja mati redna gledalka) ali pač še ena družinska nadaljevanka (spada v zvrst družinskega filma, torej filma, ki bi ga pri katoliškem mesečniku Ognjišče označili kot primernega za družine - brez nasilja, prizorov spolnosti, vulgarizmov, kletev, obscenosti, krutega humorja ali kakršnih koli namigovanj na vse to, skratka brez nekaterih bistvenih delov resničnega življenja).

Torej, v sanjah se mi je prikazal eden izmed nastopajočih v nanizanki Nora hiša, in sicer njihov prijazni (fucking nice) očka Danny in to s tistim svojim psihopatskim večnim nasmeškom, ki je glavni razlog za mojo travmo. Samo poglejte ga:
Nato ga glejte in glejte in si ob tem predstavljate, da se vam pojavi v sanjah in se vam na približno tak način (boljše slike nisem našla) smeje v obraz.

Zanimalo bi me, če njegova slika še pri komu povzroča podobne občutke kot meni - zdi se mi grozljiv. Če vam jih ne, potem ga glejte še malo dlje, si ga povečajte, sprintajte in kmalu boste ugotovili, da prijazni Danny ni tako lahko prebavljiv kot izgleda na prvi pogled: osebno me njegov namešek psihira, povzročatravme, ne zdi se mi normalen. Tako kot vsi nastopajoči v Seventh Heaven - "Can you see their happy faces smiling back at me" kot gre njihova uvodna špica. In potem si predstavljam, da bi se mi v sanjah začeli pojavljati ti. Baah, kar srh me spreletava!