šla bi čez kraški rob s svojim pogledom, da obvisi na enem kosmu oblačka, ki se je slučajno znašel na nebu, kot bi ga kdo pozabil
po kapljah na okenskih šipah se kot v kalejdoskopu lomijo in drobijo slike različnih zornih kotov oči, ki se srečajo v mraku in za trenutek obstanejo
samo za hipec je delček kvalije tvoje tubiti tudi moj, ulovljen kot milni mehurček spoznanja, da se razblini nekam v večnost, med vse te razpoke v skali, ki jih le sanjam
iluzije v moji glavi, svetovje v oklepaju in Metuljeve sanje so ena sama fenomenologija življenja, ker realizem je veliko dlje od realnosti kot poezija
čustev je škoda za pragmatiko, ker ti ta prav nič ne pomaga, ko te je strah vstati na nogah, četudi je kdovekdo rekel kdovekomu, da moraš v trenutkih boječnosti storiti prav to s pogledom usmerjenim k višku
vse je v pogledu in pogled je v očeh, ki jih impliciramo, oh, ta terminologija, na prazne papirje, v knjige prebrane, da se svetovi v naših glavah prepletajo in vrtovi s potmi, ki se cepijo in tako naprej po seznamu in večnem krogu, ki mu sama ne morem uiti, zato potrebujem koga, da me zvleče ven in vrže v vodo, da plavam
da se moji krogi prepletejo s tvojimi in vašimi, da se mi čimveč pogledov različnih ljudi zasvetlika skozi prizmo mojega pogleda, da se znajdem v zrklih drugih, da s svojim firbčnim noskom pošnofam čimveč svetov (a ma kdo kej za v nos), da pofotkam, zasačim, razgalim, razšraufam čisto vse, kar me zanima
ker pač ne verjamem, da smo le možgani v kadi, ker se smejim Lacanu in vsem, ki s smrtno resnim glasom govoričijo o uglednem številu opomb, ker sem za veselo znanost, za čudenje in strmenje, za import in eksport misli in besed in njihove transakije in naložbe in za dvige in padce na borzi: v obdobju medveda je treba kupovati
Ni komentarjev:
Objavite komentar