ko se spet najdeš - to se sliši ravno prav njuejđevsko, da je zabavno - ko se spet najdeš, se sploh ne prepoznaš, da nadaljujem v istem slogu, ker bojda so moje rdeče niti preveč potrgane in nikoli ne veš, kam te bodo zapeljale - če greš plezat kakšno dolgo smer, se ponavadi vmes vsaj enkrat izgubiš v steni, zgrešiš, ker tole pa že ni petka, to je že naslednji ratežaj ali pa prejšnji, kdo pa bi tam nekje sredi skale vedel, ko so važni samo vozli in oprimki, da niti na koncu nisi več prepričan, da si na vrhu, če pa ni nikjer nobene potke, nobenega dostopa - se spremeniš v kozo, privežeš za drevo, da boš vsaj zabingljal nad steno, namesto letel v prepad in tvegaš - itak, da rata
ampak tega ne delam več, kot tudi nič več ne pijem mleka, tega živila esencialnega pomena, brez katerega je črni čaj tako zanič - ampak kaj mi bo mleko brez čaja in jogurt brez kosmičev, hvala svetu za globalizacijo, da imamo riž, čeprav po rajž smo pa že med vojno hodili v Italijo, je bila čisto blizu meja in nas je bilo strah, ampak italijanski vojaki so bili taki živi in so radi pogledali za mladimi puncami, ja, pa sem nesla puter ke, pa dobila rajž
mama je imela pruh, a to sem ti že povedala, da je imela tok fajn lase pa Francka tud, jst pa take zanč, in je imela še k je umrla tako dolgo kito - brat jo je odrezal pa spravil, ja, k je imela pa pruh, jo je pa tuko bolel, smo jo z lojtrnim vozom čez mejo peljal, lir pa nismo mel in je Pepa, nečakinja od naših sosedov, posodila lire, da smo lahko zdravnika plačal, tuko je blo, ja
danes pa nobene blagovne menjave, nobenih lir, samo vedno manj vredne ojre in police v trgovinah rabiš, pa že imaš riž na sto in en način na krožniku - riževo mleko, riževa moka, riževi rezanci, da že pomisliš na kakšne daljne azijske korenine, čeprav prehitro zmanjka izbire: v prepolnih trgovinah, nafilanih z mlečnimi izdelki in glutenom, najdem komaj kaj, kar je zate užitno - sadni sojin jogurt pa rižolino
je pa zanimivo, da kljub le eni majhni vrečki, vedno zapravim skorajda toliko kot gospa pred menoj, ki je kupila 3 kile moke, 2 litra olja, meso, pariško salamo, 2 kili krompirja, baterije, jabolka, zenf in 3 litre mleka pa še kaj bi se gotovo našlo - za 2 veliki torbi vsega, jaz pa eno malo, niti ne polno vrečko pa taka cena za dol past - seveda, ko je pa moderno živeti zdravo in je treba natur bio eko znamke tudi drago plačati
na srečo so gozdne jagode z vrta še zastonj in včeraj sem že videla njihove pordele obrazke, ki jih morajo še malček nastaviti soncu, pa bo, moja tanajljubša hrana, ki jo lahko takolele malček na skrivaj pohrustam, ker verjetno je ne bi smela, ampak saj nihče ne bo vedel, saj nihče ne bo videl
Ni komentarjev:
Objavite komentar