če zjutraj prej vstanem, grem zvečer kasneje spat, to na prvi pogled seveda ni najbolj logično, a je verjetno premosorazmerno s količnimami pravega čaja, ki ga z zaspanimi očmi popijem veliko več kot običajno, vsaj dvakratno dozo, jaz, ki ob vsakem pogovoru o pitju kave, tako veselo povem, da, jaz pa ne, jaz pa že ne, kamot zdržim brez, potem pa zgodnjega jutra vstanem še nekaj minut prej, da mi bo, ja, uspelo spiti moj čajček, da ga ne bom spet prevročega zlila v odtok ali pustila na kuhinjskem pultu, in vse gre kot po maslu, dokler ne odprem hladilnika in doživim eno večjih razočaranj mojega življenja: mleka ni!
ker mleko je tako osnovno živilo za nas sesalce, esencialnega pomena, da se z mačkom zdirava eden na drugega od velike bolesti in ne vem, če jaz razumem celo zadevo kaj bolje od njega, ki se mi zaganja v nogo, češ daj mi mleka, jaz pa le nemočno piham nazaj, vsa ogorčena, to mora biti neka zarota, komajda verjamem in buljim v tisto črno brozgo od čaja, kaj naj sedaj z njo, diši še nekako, v bistvu kar lepo in potem naredim prvi požirek in niti ni slabo, ga spijem, a, seveda, ni pravega užitka, le doza teina, da potem vsaj malo manj zaspano krevsam novem dnevu naproti
kasneje je treba nadoknaditi zamujeno s celim litrom mleka, se nalivam dobesedno z njim in muc je srečen skupaj z mano, potem pa, logično, on ves sit in naspan zdirja temni noči naproti, jaz pa buljim v uro in ne morem verjeti, kako je že pozna, jaz pa še ne spim, pa tako zgodaj sem vstala, ja, pa kaj mi je, in se nažiram s preslanimi arašidi in rižem od koslila, pa take zdrave prehranjevalne navade, sploh toliko pravega čaja, to je gotovo dobro za želodec, ja
1 komentar:
in potem najdem še tale dokaz, da je mleko res pomembna reč: http://blog.mozganostroj.com/2010/04/22/kako-sva-z-murfakom-pojasnila-mlecni-misterij/#comments
Objavite komentar