danes je kdaj drugič, zato: o knjigah

obstajajo tako dobre knjige, ki ti ne dajo spati še, ko te oči pečejo v božjo mater in lahko le še na eno in postrani zaznavaš napisane vrstice in črke mešaš že malo med sabo, ampak besede so tako lepo spevno zlimane skupaj in stavki oblikovani, da odnehaš šele, ko knjiga sama od sebe zdrkne na tla ob postelji in jo pustiš kar tam, samo samcato, na tleh med prahom, ker preveč sterilno okolje ni zdravo za alergije, pa itak se tistega prahu med špranjami v starih parketih tako ali tako ne da znebiti: sizifovo delo

če bi imela nočno omarico, bi se morda knjiga znašla na njej, ampak nimam nočne omarice, samo posteljo, 90 x 200, jogi na stari, majavi konstrukciji, ki zaškripa vsakič, ko se obrneš, ker niti ne vem, kam bi dala nočno omarico, če bi jo imela in če bi jo, zagotovo na njej ne bi bilo prostora za knjige

ker nočne omarice so za lučke in za spalnice, tiste z zakonskimi posteljami in skrbno postlane že zjutraj ali vsaj sredi dopoldneva in na nočnih omaricah so poleg lučk kvečjemu (nadzabavna beseda!) še kakšni taki s čipko obrobljeni beli prtički, morda imajo izvezen še kakšen cvet in tam na prtičku je prostor le za škatlico od proteze ali pa za tisto od očal in morda za kakšen robček

seveda pa obstajajo tudi druge vrste nočnih omaric, ki so vse založene z vse sorte rečmi in morebiti se spodaj tuid skriva kakšen prtiček, ampak se ga ne vidi, ker so gor časopisi pa reklame od bauhausa, a si vidu tole lojtro kok je pocen, in knjige o obrezovanju sadnega drevja pa o balkonskem cvetju, karmični diagnostiki, hujšanju in vmes še zobna nitka pa kuliji za križanke in daljinec (še ena smešna beseda)

obe te vrsti nočnih omaric sta v hišah na kredite ali blokovskih stanovanjih in knjige so zaprte v zastekljene regale, sveto pismo je tam le včasih poleg Knjige o Titu in kakšnega leksikona ali enciklopedije iz konca prejšenga stoletja pa porcelanastih angelčkov in kristalnih kozarcev, same dragocenosti, skratka, ker knjige so drage, veš, in jih ne smeš, kar tako odlagati na tla pa na mizo pa povsod kamor te prime, do knjig moraš imeti odnos, skrbno morajo biti spravljene, zložene

včeraj zvečer mi je iz rok zdrsnila debela knjiga, ki jo takim vprašanjem sploh ne bi upala pokazati, ker ima preveč dober smisel za humor, ker je preveč duhovita in ker je imela Gospa že tako ali tako že preveč težav s svojim ostrim jezikom, ki je pa po moje ravno prav obrušen, da lahko zapiše, da je imel preCednik take lepe oči, da bo šel zagotovo v nebesa

včeraj zvečer mi je iz rok zdrsnila knjiga pisateljice, ki se jo je in se jo še ogromno vlači po zobeh, češ, saj veste, ane, saj se spomnite tega primera in vsi pokimajo, čeprav je bolj malo tistih, ki jo je bralo, tole knjigo, ki mi je včeraj zvečer iz rok zdrsnila na tla, knjigo Brede Smolnikar Zlate depuške pripovedke