srh drh

zadevam se z glasovi, ob katerih bi brez vejic, ki včasih tako po nepotrebnem prekinjajo povedi, raztreščila kozarec za rdeče vino direktno na tla, da bi se zdrobil na majhno majcene koščke, ki bi se zataknili v špranje v parketu v prostoru z grobim ometom, razčefukali kot iskre na up and down kresnički, ki sem jo na božični večer držala v rokah in ki sem jo skupaj z začetkom in koncem moje kariere rabe pirotehnike vrgla v smetnjak pred mrtvo trgovino, ko so pločniki drseli in je bil na šmarjetni ognjemet, ker je bila polnoč in se je zagotovo kdo poročil, ki je imel datum rezerviran že vsaj eno leto naprej

glasba direktno v žilo, taka iskrena, prvinska, fina, kvalitetno odigrana, s feelingom posredovana v moja ušesa, kaj še hočeš, brbončice nafilaš s kumino in koriandrom, v piščanca se ujame okus vonja dima in v indijski restavraciji ne praznujejo božiča – niti ene lučke, kako odrešilno, se zabarikadiraš na raztegnjen kavč med blazine in gledaš posnetke z woodstocka, ko so bili vsi še pristni brez videospotov v kopalkah, nekateri prav grdih profilom, kosmati in lasati, človeško različni in drugačni, se kar lažje zadiha

iz sadnih dišečih čajnih mešanic komercialnih imen kot iz reklame prešaltaš na materino dušico in meto, še malo bezga, ki se ga skoraj vedno najde v metaforah poezije, žlica medu in tisto dobro čokoladno pecivo, nastalo čisto po navdihu iz sestavin, ki jih nismo mogli kupiti v trgovini, ker za božič delajo samo gasilci pa medicinci in tisti ubogi prezebli in prestopajoči se prodajalci na štantih z rokavicami in kuhanim vinom ter slavnimi copati, za katere sem si kar oddahnila, da nisem edina, ki se ji zdijo grdi

ti popularni okusi iz tičino mase, ki se prodajajo lepo zaviti v celofan prodajnega hita, jaz pa ne vem, kaj bi z njimi, tako kot z vsemi tistimi svetlečimi zvončki, božički in vesoljskimi planeti, gručami ljudi in med njimi psi, ki jih lahko pohodiš po nesreči, v okrašenih mestih nimam kaj početi, preždena od ležanja z razštelanim križem in preboleno vročino sem spet nazaj v neposesani dnevni sobi s taparvim soundratckom v ušesih, ki ga v ušesa podarjam za novoletno darilo: mjuzik!