19 oktober 2012

zakodirano življenje



a smo se zato borili, z glavo v kamn z naglasom na polglasniku, takole, stari dedi in ati in vsi naši, a smo se zato boril, s puško na rami, v hosto pa v gozd, da so se nam zaredile uši, ker vojna nič ne vpraša, kdor je pomehkužen, ne preživi

mi smo delovno ljudstvo, smo bili pod nemci in so nas naučili delovnih navad, zato ne smemo imeti nikoli tako kot pri ciganih pa na balkanu, brez dela ni jela, se je treba obrnt, madona, a smo se zato boril, da bomo imeli sedaj nepokošeno travo

na kmetih se vstaja ob petih ali pa še prej, smo pasli ovce pa krave, že od malih nog, samo v nedeljo se je lahko malo posedelo po maši pa kaj boljšega pojedlo, sicer pa ne, to je bilo trdo življenje, ja, zato da vi danes lahko zabušavate

iz roda v rod gre zabetonirano poveličevanje vsega, kar smo mi in vi ne boste nikoli, ker mi smo trpeli, vam pa vse prinesejo pod nos, ker mi smo vajeni garanja kot črna živina, da si uničimo vse sklepe, o, bo vas tudi še srečala revščina, ko nočete dati za pokojnine od svoje plače, ker nočete od svoje dediščine odškrniti varstvenega dodatka, o, boste še plačevali za domove za ostarele, tisti s službami in ta bogati, ostali boste pa nosili kahle in posrane plenice metali med mešane odpadke, kuhali za nas, starce, nas vozili k zdravniku na preglede, če bomo sploh še imeli to pravico, in v lekarno po aspirine proti strjevanju krvi

sedaj se lahko malček vzvišeno preseravate z veganstvom, vegeterijanstvom, z brezglutensko prehrano, mlekom brez lakotoze, hrano brez maščob, bio- in ekopredelavo, potem boste pa še kuhali govejo juho iz samih kosti in z veseljem prašiča klali, če ga boste imeli, vi, vi, boste svoje skalnjake in okrasne grmičke zamenjali z njivo s krompirjem in zeljem, ampak nam ne bo hudega, saj smo navajeni vsega, smo preživeli vsaj že eno vojno, ubite očete, matere v taboriščih, brate v jamah

trdni in žilavi, taki jekleni, močni, avtoritativni starci, ker te življenje izuči, da ni nič lepega na tem svetu, le televizije nam ne vzemite, tiste oddaje ob petkih zvečer Na zdravje, da se malo poveselimo ob narodno zabavni glasbi, taki preprosti kulturi, da jo razume vsako srce, pristni, naši, domači, ne pa neke kurkume in ingverji in goji jagode in tuje, ki ni naše, nič čudnega, da smo tu, kjer smo, če smo pa vse prodali tujemu škornju, tujim zavojevalcem, nekoč je bilo vse drugače

Ni komentarjev: