a smo se zato borili, z glavo v kamn z naglasom na
polglasniku, takole, stari dedi in ati in vsi naši, a smo se zato boril, s
puško na rami, v hosto pa v gozd, da so se nam zaredile uši, ker vojna nič ne
vpraša, kdor je pomehkužen, ne preživi
mi smo delovno ljudstvo, smo bili pod nemci in so nas
naučili delovnih navad, zato ne smemo imeti nikoli tako kot pri ciganih pa na
balkanu, brez dela ni jela, se je treba obrnt, madona, a smo se zato boril, da
bomo imeli sedaj nepokošeno travo
na kmetih se vstaja ob petih ali pa še prej, smo pasli ovce
pa krave, že od malih nog, samo v nedeljo se je lahko malo posedelo po maši pa
kaj boljšega pojedlo, sicer pa ne, to je bilo trdo življenje, ja, zato da vi
danes lahko zabušavate
iz roda v rod gre zabetonirano poveličevanje vsega, kar smo
mi in vi ne boste nikoli, ker mi smo trpeli, vam pa vse prinesejo pod nos, ker
mi smo vajeni garanja kot črna živina, da si uničimo vse sklepe, o, bo vas tudi
še srečala revščina, ko nočete dati za pokojnine od svoje plače, ker nočete od
svoje dediščine odškrniti varstvenega dodatka, o, boste še plačevali za domove
za ostarele, tisti s službami in ta bogati, ostali boste pa nosili kahle in posrane
plenice metali med mešane odpadke, kuhali za nas, starce, nas vozili k
zdravniku na preglede, če bomo sploh še imeli to pravico, in v lekarno po
aspirine proti strjevanju krvi
sedaj se lahko malček vzvišeno preseravate z veganstvom,
vegeterijanstvom, z brezglutensko prehrano, mlekom brez lakotoze, hrano brez
maščob, bio- in ekopredelavo, potem boste pa še kuhali govejo juho iz samih
kosti in z veseljem prašiča klali, če ga boste imeli, vi, vi, boste svoje
skalnjake in okrasne grmičke zamenjali z njivo s krompirjem in zeljem, ampak
nam ne bo hudega, saj smo navajeni vsega, smo preživeli vsaj že eno vojno,
ubite očete, matere v taboriščih, brate v jamah
Ni komentarjev:
Objavite komentar