Sječaš li se Dolly Bell? vseh tistih juter, ko naj bi ves spočit in sijoč hitel novim delovnim zmagam naproti, ti pa zaliman ležiš v postelji, tako polomljen, da se ti zdi sestavljanje sebe v nekaj človeku podobnega tako zelo absurdno, da samo tradicionalno zakolneš in se začneš smejati samemu sebi ...
Niti ne vem, če je to kisel smeh. Pravzaprav je neskončno iskren. Ampak rata pa iz čistega občutka nemoči. Tako sem se nasmihala ob temle članku. Ne, ker bi bilo tako zelo zabavno, ampak ker je tako zelo res.
Berimo in se smejimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar