oranžen plastičen prt na mizi – le kdo si je tako
predstavljal prihodnost?, štumfi in gate, ki se sušijo na radiatorju – zato smo
študirali estetiko, in ker smo študirali estetiko namesto česa drugega sedaj
nimamo sušilnega stroja, vzročno-posledično razmerje, sanje, ki se raztegnejo
in vase posrkajo še vso banalnost, o kateri nihče nikoli ne razmišlja, o
ščetinah zobne ščetke, ki se prehitro obrabijo, svinjariji, ki se nabere v košu
za biološke odpadke: zelo ekološka svinjarija, moram priznati!
taka naravna kot so naravne družine in spremembe na koži in
na telesu, kot je naravna bolezen in negativna čustva in spolni nagon in
plesen, ki se nabira v kopalnicah brez oken, za katere je posredno spet kriva
estetika ter vse te druge vede, vse te druge knjige, ker takrat naši starši še
niso brali Jesperja Juula, niso brali o tem, da so vsi otroci lahko geniji, da
imajo potenciale, ki jih je treba izkoristiti, čeprav so nekaj o tem govorili
že pri maši, a v takšnih arhaični terminologiji, da je le malokdo razumel, kaj
so to blagri, ki nam dajejo poslanstvo in smisel: ah, kapitalizem idealov – kje
vse se ne prodajajo
naravna vzgoja, naravni porod, naravni dezodorant, ki ga
čisto naravno zapišem kot deodorant, ker ne znam drugače, drugače se mi ne zdi
naravno! – in pazite, to je argument za naravne družine v naravnih plenicah z
naravnimi občutki do homoseksualno usmerjenih in migrantov, beguncev, drugačnih
– vse je čisto naravno, nad naravo z naravnimi olji, seveda pa tudi s
pomirjajočo glasbo in dišečimi svečami: surova narava, videna skozi točno
določeno ideologijo, je strašansko romantična!
Ni komentarjev:
Objavite komentar