07 julij 2007

pica

takolele na večer sem majčkeno sentimentalna in do tega imam vso pravico

verjetno je kriv ves ta prekrasni jazz z raznimi milesi davisi in charliji parkerji, ki me vedno naredi otožno

all that jazz

sem si naredila pico za večerno kosilce, ker ljudi, ki jedo pico, bi morali za jajca obesiti na zastavne drogove, ali pa za joške v ledenem vetru (Bukowski)

s feta sirom, baziliko, paradižniki in origanom

poleg sem si zaželela še pivo, pa ne samo, da
a) je trgovina daleč
b) je trgovina že zaprta
ampak tudi ne prodajajo piva po deveti uri

zakaj že?!?

naj kdo pove tem ribam, da imamo svobodno deželo (Plut)

pa res, ampak čisto čisto čisto zares ne maram umikov, jebenti – tebi pa tebi pa tebi pa mogoče še komu, VSEM

pa sebi seveda, ta najbolj boli, in jutri bom sedela na obzidju nad morjem v tisti zeleni oblekici, samo sedela bom tam in si praznila glavo z bosimi nogami nekje na vrhu in koncu sveta (v Piranu)

brez vsega (s pivom seveda)

če me kdo vidi, naj me zbudi

(ker res ne maram pobegov!!!)

2 komentarja:

adj. pravi ...

Pica + džez - smrdi po eni od tistih neštetih lajfstajl kompilacij, ki jih kupujejo in poslušajo kuljudje. Džez je danes premalo umazan.

widra wanda pravi ...

aj agri

ustaljene lajfstajl kompilacije kupljene prek topshopa bi bilo treba dobro zmiksat s paličnim mešalnikom pa mogoče potem celo vreči v smeti, če bi bile preveč pocaste

in potem jovo na novo skompilirat in zimprovizirat in sfriđezirat vse to kar se najde na tleh

ker tla so pa vedno umazana