"Jst bi kr nekam šla" (stara mama, 88 let)

citati se pišejo v prenesenem pomenu, da bi rada pripovedovala dolge zgodbe z odmevi, da se mi zdi, da mi cel preciviliziran svet stoji naproti, da je morda vse skupaj res bolje pustiti pri miru in iti mimo trezen, razočaran, a še vsaj ne zlomljen dokončno in pohojen od topota recesijskih škornjev obupa, da bodo jehovi skočili v svoje čolne rešitve, vsi ostali pa bomo preštevali grehe pri svetem Petru, da se sploh ne bo trudil, ampak bo prostovoljno odklenil velike dveri nebes in podivjani hordi človeštva umaknil nekam v samotne kraje, da popolnoma zaštekaš razbrazdano kožo in uničene sanje v očeh, ki se bočijo pod težo pivskega trebuha, da razumeš gnus nad sabo pri ljudeh, ki se jih ne da več, čeprav so morda nekoč zmogli, da razumeš zgodbo vsega krščanstva, da zaštekaš Jezusa tako zelo, da bi lahko šel z njim na pivo: gospod, saj ne vemo, kaj delamo, zato me čimprej križaj, da čimprej dam skoz tole bolečo zemeljsko izkušnjo, da čimprej grem na potovanje, da skadim en čik, da se napijem, skočim v morje, pobegnem pred televizor, v gore, kamorkoli, in na srečo ga je oče uslišal, ker sicer, vam povem, bi imeli le še enega džankija ali pač samomorilca več, morda tistega terorističnega, ki sanja o alarafovskem raju, ampak kaj, saj tudi Kennyja na koncu vedno ubijejo