subspace

tu nekje vmes, ko se izgubiš med časom in prostorom in koordinate sploh niso bistvene, čeprav Ben Šmendrik ni izumil ure, ampak jo je pa kasneje kdo drug in nas je ujel v pajčevino nenehnega hitenja in čakanja, da pride pravi čas, da pride, ko čakaš nekje med utripajočimi lučmi in živčnim prestopanjem iz noge na nogo nekega gospoda s kravato in očali, mizo sem rezerviral, kje je moja miza, ujeto v zračni mehurček čakanja, niti ne dolgčasa, ker se nam mudi, ker ne smemo predolgo čakati, ker nas še čaka, nas še čaka toliko stvari