input autput – fitbek

če ni sorazmerja , simetričnosti dveh premic, ki gresta lahko v nekaterih ujetih trenutkih proti neskončnosti matematične abstraktnosti in abstraktnosti nasploh (»glava je težka na abstraktni podlagi« – Morovič), potem, potem se misli kaj hitro skrajšajo v brezvezno omejeno daljico z začetkom in koncem tukaj in zdaj, v slogu novoreka carpediem in teh for, kot da ne bi nihče bral knjige vseh knjig na lestvici svetovno prodajanih hitov bestselerjev, v kateri lepo piše, da je dnevu dovolj njegovo zlo

če obtičiš na tisti točki kratkoročnih ciljev in osnovnih potreb (moram pit, moram jest, moram plačevat davke in zavarovanje, moram seksat, moram spat, moram preživet), potem, potem se ti kaj hitro zgodi, da ti vsakdanja skodela riža povzroča predvsem nelagodje, ker z njo nisi zadovoljen, medtem ko na Kitajskem so in medtem ko v Afriki otroci stradajo in je recesija in vse to, ti pa zamejen, ujet v dan za dnem, notri, tu, kjer je precej banalen in dolgočasen svet, da ni čudno, da, dada v mislih ni idej za razmišljanje še o čem drugem kot o tem, po kaj je treba v trgovino

kruh in mleko pa banane in včasih še piškoti, to je vsa naša domišljija, iz katere se lahko razvije le koncept kolobarjenja na vrtni gredici, ne pa kakšna bolj zapletena, abstraktna mišljenja o svetu, vladajoči demokraciji kapitalizma, o tistih pogledih, ki se pnejo in klijejo iz širših njiv globalizacije, ki se napajajo direktno na čisti štrom, ne pa mi, ki se gremo provincializem, stran od vsega, stran od betona, nazaj k naravi, kot da bi živeli tam nekje v 18. stoletju

zagozdena sem in ni mi všeč. s piko na sredi stavka. s. piko. za. vsako. besedo. zabarikadirana med ograje malega sveta neke soseske postajam primestni malomeščanski vrtičkar, ki pometa samo pred lastnim pragom, zato zares pod nujno potrebujem nekoga, da me zbrca, nažene, požene v še kaj drugega kot boj za preživetje in služenje denarcev, naj dobim domačo nalogo, lepo prosim, ampak ne preveč domačo, ker se mi že malo kozla in feclja od tega pojma avtohtonega nacionalizma, ki poganja pred našo lokalno trgovino vsak dan na zanič kavi med ljudmi s preveč časa

a mi lahko kdo vzame malo časa?