tako fino je živeti z okni na vzhodu: to navdušenje nad
sončnimi žarki sem podedovala po očetu, navdušenje nad segretimi kamni, nad sajenjem
dreves na prisojni legi, želja po toploti, odpor do kotlin, jam, mrzlih ploščic
in vlažnih kleti, četudi so v njih skriti zakladi – saj veste, vse tisto
orodje, skrivni svet, o katerem ne vemo veliko, ne le osebe ženskega spola iz
naše generacije, temveč tudi osebe drugih spolov, smo od drugega sveta,
windowsi, tipke, afne, kliki, ne pa vaservage, rorcange in lisičji rep
kako se kaj zašvasa, kako hitro splošni besednjak postane
žargon, se umakne v specifično okolje, v kleti in garaže, delavnice, čeprav je
še ravnokar živel vse naokrog, ker je vsak kdaj kaj zabil, žagal, naredil sam,
čeprav se temu takrat še ni reklo diy, ampak sam svoj mojster, knjiga s tem
naslovom, čeprav je bilo vse to splošno znanje, brez posebnih navodil, morda s
pomočjo nasveta kakšnega bolj izkušenega domačega mojstra, ki je sam zgradil
hišo, jo izoliral, pokril streho, popravil avto, si sfriziral motor in podobno
ženska ročna dela so nekako ostala, ženska pravim, ker je ta
spolna delitev tako trdno zasidrana v našo mentaliteto, v reklame za otroške
igrače, kjer noben bager ni roza barve ali kladivo – bogendaj!, so pa roza
štedilniki, likalniki, otroški vozički, barbike: dom in domače ognjišče, žena
naj bo doma in naj vrti pletilke ter kuhalnico, rojeva otroke ter naj občuduje
rože na vrtu in gleda žajfnice po televiziji za sprostitev
to nam je nekako ostalo, medtem ko so tiste bolj taf ženske
lastnosti kljub vsemu feminizmu in našemu trudu za zmožnost početi še kaj
drugega, kot ustrezati stereotipom in biti nežna, lepa, feminilna, čista,
ljubka, polikana, malo naivna in vse to, še bolj izstopile na površje, se še
bolj sofisticirale v celo znanost o tem, katera barva nam ustreza, kako se
oblikuje obrvi, kako mu ugoditi, ga potešiti tako in drugače: tudi s kuho in s
pucanjem veceja, čeprav se tega ne dela zelo na glas, ampak bolj potiho, medtem
ko kuram nobena več ne zavija vratov, čeprav je bilo to še nedolgo nazaj
samoumevno žensko delo
vprašajte babice in stare mame o tem, kako se kuri zavije vrat, kako se jo oskubi, očisti, razkosa, kako se vihti sekirico in jo nabrusi, kako se zakuri v peči, na roke pokosi travnik v jutranji rosi, vozi moped po ovinkasti cesti od vas do vasi ali s konjem in polnim vozem teče po klancu: vse te naše francke, z mislijo na to, da bi jim olajšale življenje, smo jim vzele možnost, da bi bile voznice avtobusov in tovornjakov - so, a jih je zelo malo, rariteta, še večkrat opredeljene kot pač možače, še sreča, da se jim odpirajo druga področja, ki so že do nedavnega imela zaprta vrata, za vse, kar ni bilo enega in edinega spola - kot je bog
Ni komentarjev:
Objavite komentar