sebe iskati po svoji preteklosti je pa včasih bolj naporno kot pomivanje tri dni starega kupa posode z zasušenim prežganim oljem ali pa vsaj tako težko kot odlepiti svojo rit od stola na katerem sediš in se spraviti v to vročino s takim veseljem kot gre riba v pečico ali na žar
očitno so me zbrisali za nazaj, ker sem zasedla preveč prostorja
ali pa sem bila v prejšnjem življenju duh in se sedaj ne vidim s temi novimi steklenimi očmi namontiranimi čez stare
če me kdo pozna že od prej ali skriva na kakšni porumeneli fotografiji, bi bila zelo vesela, če me vrne
bom bila zelo vesela
bom bila
ker me je zadnjič teta povprašala, če sem se že našla, pa sem jo samo začudeno pogledala in se spravila naprej pregledovati tiste ma fine (to so mufloni, ki žive na Primorskem) in potem sem si skozi glavo preblisnila še tisto novoletno zjutraj ob dvanajstih, ko sem bila od, ja no, od, povprašana: ..., a ti si? in takrat sem bila prepričana, da sem in tudi danes sem baje še tu nekje kot ključi, ki se izgube, pa jih nihče ne najde
ključi so ključni kot ključnice
3 komentarji:
Tam, kjérsemte zadnjič videl, tamte nibi ló.
ne samo, da ne vem, kje sem, še tega, kje nisem ne vem več
če me kje ne boš videl, mi sporoči
... widre wandrajo ... in se zawandrajo ... odkrito povedano, pa še svoj živi dan (hmmm le kakšen je mrtev dan) nisem videla v živo widre ... kaj šele wande ...
Objavite komentar