26 september 2008

progresiranje

v žlebove Leningrada lahko stlačiš celo Kate Moss pa morda še princeso Diano in smo se vsi smejali, ker je bilo tako sproščeno preprosto in stoli niso bili najbolj udobni, zato je res čudno, da ni bilo stoječih ovacij, ko smo z navdušenimi nasmeški nazdravljali in ploskali shizofrenim likom, ki si jih avtorji izmislijo in potem debatirajo z njimi – zveni vonnegutsko, v resnici pa je bolj morovičevsko od moroviča, torej ontološko dokazana demagogija, skrita za bleščečimi platnicami za bornih 29 evrčkov

-A ni to mal drago? (je rekel sam avtor)

in potem je bila glasba s tistim hripavim glasom reinkrnirane Edith Piaf v kombinaciji z Billie Holiday in še spremljava tiste kitare in Atanasovskega na saksofonu – za popizdit dobr, čeprav je bila glasba v bistvu že prej, bil je vse mogoč noise, ki je prihajal od metlic za stepanje, od malih robotkov, od starega pisalnega stroja in žage, ki jo je molčeči Primus nabrusil na gong, kajti zaradi vseh teh laži črno na belem bomo kmalu vsi Zlovenci direktno iz Tuhinjske doline zbežali v Argentino in to je dokazano z ontologijo, samo ne v Afriko, v Afriko mi pa ne hodt

sem napisala v sporočilo, da je bilo fajn, da je bilo fajn vino, fajn glasba in še boljša debata

skratka: memento mori

Ni komentarjev: