včasih pa je bolje, da si tiho, kot da okoli govoričiš in na kolenih bogove prosiš, da ti polomijo nogo, če ne najbolje obe, ker rabiš izgovore, pa četudi jih hudič na repu prinese, ker potem te notri nekje v želodcu, kje pa drugje, začne črvičiti oni dvom, kaj pa če, kaj pa če, ker pač nisem kaj prida natančna v svojih coprnijah, pa je morda moj skrivni urok brez posredovanja kake vudu lutke neke temne noči zvrnil ničhudegaslutečo mater v graben, v jarek, pa saj tja sicer padajo pijanci in oni en gvaš starčki iz vaških gostilEn s podmornicami v riti, da potem vsi obtolčeni kolobarijo po svetu, ker njih je pa v življenju že mnogo doletelo
nekam veliko teh ker vzročnih povedi sem natrosila v temle sestavku, pa sploh ne poznam nobenih vzrokov, kot da bi se v zemljo vdrli, ampak ne vem, kako je to mogoče, ker je vsa taka v kepah sprijeta kot na koncu zime, trda in neizprosna bi zapisal kakšen pesnik, ampak nima veze, morda pa so vzroki padli kam, na, ja, vse pada, pada vlada, recesija, novi župani se repenčijo s plakatov z nekimi senzacionalnimi knjigami pa bivši znani, predvsem športnike imamo slovenci radi, pa štadion imamo nov, lep, to pa, to pa
Ni komentarjev:
Objavite komentar