farbanje

včasih te pet čez polnoč prime delati kruhove cmoke in potem ne spiš

cmoke, ja!, ker kruhovi so vedno cmoki, slivovi so pa knedli ali še bolje knedlni pa še to češpovi, čeprav so iz sliv (baje je razlika, je ugotovila Striti)

no, bojda so češplje bolj rdečkastomesnate od rumenomesnatih sliv, kaj pa je potem nešplja, a, jebenti, morda nekolikanj bolj na lila ali škrlatno rdeče???

ker ni pomembna le barva, včasih je bistven odtenek (sem prebrala včeraj)

»Rdeča krvavo rdeča krvavo rdeča za popizdit,« bi pridal Feo

bojda (se ponavljam) ima citronsko rumena čisto drugačen učinek kot topla sončna rumena

ker je tudi med citrončkom in cekinčkom bistvena razlika, bi prepričano zatrdil Rok

»Ja, res no! Toj čist neki druzga!«

da ne bi slučajno kdo živel v zmoti …

jaz zadnje čase naorto tripam na tisto sončno pa si jo že navsezgodaj vsak dan stresam v mleko

*do svojega dvajsetega leta in 3 mesecev sem živela v zmoti, da so čokoladne pahuljice boljše kot navadni koruzne*

ni res. hvala modrim za spoznanje (v bistvu črnim, ker črnci so črni z belimi zobmi, ampak to nima veze)

od takrat jih jem. za zajtrk. vsakodnevno. v rumeni šalci, kar spet ne more biti naključje

si s cornfleksi lahko zasvojen???

rumene so tudi sončnice, ki so zrasle prav do višine mojega okna in še malo čez. sicer na drugi strani hiše, ampak zakaj bi bili picajzlasti, če pač nismo

včasih jih dilam, da je ljudem potem nelagodno, ko z velikansko rumeno rožo hodijo po mestu, ker je bolje biti siv, neopazen in zamorjen

včasih se vprašam, kakšne pesmi bi pisaril Srečko, če bi imel kolo

ker nesti sončnico na rami, ni nič, proti peljati jo na kolesu!

(pa metulji gor ali dolj)

imam tudi eno rumeno allstarko. Samo ENO, ja. (dolga zgodba)

morda mi manjka toplote v vsem tem mrazu? (matr je mrs, nkjer ni tok mrs, kukr je mrs pr ns)

ampak saj je že šel, ta mraz, jaz pa se še vedno filam z Mittelgelb medium yelloy joune moyen O21

pa z oranžno in rdečo in sanjam o svetlo zeleni

modro spontano odrivam na rob, razen modrih nasvetov in modre krvi. Ker kri v žilah je modra – saj se jo vidi skozi žile, ko pa pride ven se obarva na rdečo zaradi onesnaženja na zraku, pa ker tako lepše zgleda. Simpl ko prebranac. Tisti od Naturete.

še modra sled nalivke mi gre na živce tako enakomerna in dolgočasno modrikasto plava

enobarvnost me razjeda, kot vse te majice in puloverji čisto simpl ene barve, ki so mi zaradi svoje simplastičnosti večinoma zares simpatični inu ljubi, dokler zraven ne umrem od dolgočasja

»Enolična barva pasjega dreka,« mirno doda Ivan Volarič

»Če to ni za enkurc, pa tak živlene!« se zadere kmet iz okolice Rateč, Jože po imenu.

Tudi Francka, ki teče za vozom, se je že malce naveličala ,,,

(uvajam trovejičje, personalizirano obliko ločila)

monotonost ravne avtoceste od Firenc do Benetk photoshopane enakomerno kot porjavela koža v temi

Takolele ne bo šlo, si rečem brez kakršnihkoli narekovajov, da ne bi ostalo samo pri besedi, ko z enim zamahom vržem pasivni odpor skozi okno

Acta, non verba in že si nagrabim kup cot iz omare in čopič in farbe in čečkam z veliko vzgona inu enim takim prav socialističnim zanosom tistega kipa revolucije na našem trgu, tistega z največ patosa v očeh. Metuljčka pa rožice, da me je kar sram. It's like igranje z barbikami v petem razredu.

Pa nisem jest neka majhna punčka!

In kaj sedaj? Naj zraven pridam še srčke in še kakšnega luštkanega ljuPkega psička z vrtnico med zobmi???

Za ozadje seveda sončni zahod, pljunem skozi zobe, potem pa se domislim poleg pripisati Slavojev quote o rožicah, ki bi zaradi vulgarnosti morale biti prepovedane za otroke. Itak. Tako se začne, bi pridal Matija. Opa, Mitja. Mateja. Marija. No, naš Matic. Pa še srajčka z ovratničkom lepo polikanim pa smo tam

noč se počasi preveša v dan, proti jutru

»Treba je počakati sončni vzhod,« so me učili modri. Tisti modri, ki jedo cornflekse za zajtrk, zato jim je treba verjeti na besedo.

Ob pol petih me je pobral kovter in črni čaj se je do jutra ohladil na mizi.

Sposojena insomnia ni delovala.

Načrt porušen. Bioritem še bolj.

Sploh, ko me je navsezgodaj prebudilo glasno drmanje mešalca ...

Saj ne, da sosedje gradijo hišo tik Pod mojim oknom, pa šele pri temeljih so, si sploh ne znam predstavljati koliko časa bo še trajalo. Na ulici stoji kamion in seveda se moraš veliko prej spomniti, če hočeš iti kam z avtom, ker ta velika pošast se ne umakne kar tako + je še bolj zabavno, če zaviješ domov z avtom in se na klancu srečaš s kamionom in ti ne preostane drugega, kot iti na glavno cesto rikverc nazaj (v klanec!)

Za nameček so začeli riti še glavno cesto. Hrup na krup hrupovanje. Lärmen po germansko.

Sem si zadnjič čez navila cd z naslovom Sounds of the great American rail road in se delam, da živim ob železnici – je boljše.

Čeprav so pa lepi ti oranžni bagrji pa tisti mali Bobcat ...

Aja, pa lahko se slepim tudi, da mi je fulj vse v redu z metuljčki na gatkah pa s sončkom v očeh, jebenti, da sem majhna pa kičasta, a ne bi mogla že enkrat odrast???