07 september 2007

z glavo v kozarcu (za ozimnico)

verjetno bi morala imeti sedajle glavo zatlačeno med liste ene debele bukve, v kateri je spravljenih toliko enih opek od vseh teh miljavžentih cerkva na Slovenskem z zvoniki in tlorisi in stebri in slopi in venčnimi zidci vred, da res ni praktična za prevažati s kolesom, pa če imaš luč na njem ali pač ne

moje je brez, ker vidi v temi, pa ker moram biti itak nevdina, ker se doma po cele dneve učim, ane, ker sem že itak povedala, da me sploh ni in ne bo, ker sem umrla

in polj srečam včasih mojega Boga z dreadi pa brez luči na kolesu, ker je tudi on že od enkrat zdavanj mrtev, in mu povem, da sploh ne verjamem vanj, pa mi reče, da ni panike, ker je tudi on ateist pa sva frenda

bi morala zadnjič povabiti tudi njega na tisto Primorsko fešto polno domačega štrudla in fajn ljudi, ki jih moraš samo srečati pa te imajo že radi

ma, ljudje, ki sami pečejo kruh ne morejo biti slabi, pa četudi niso ravno Janez D, če ti pa zraven narežejo še domač pršut pa ponudijo domače vino, so pa sploh za objeti, ker so mi nafilali baterije na polno + mi dodali še gratis paket polnih za sabo za v žep, da slučajno v tem mrazu pa med samimi grenivkami in limonami ne zmrznem

in me je imelo tistega večera, da bi šla prepleskat svet na belo z rumenimi pikicami v očeh, ki bi sijale kot kakšne ploščice iz kopalnice glikar v nulo spucane s kakšnim supertruper čistilom iz reklame, dokler ne bi prišla horda umazanih mravelj iz rudnika in bi ga potacale, da bi bil ves črn, še bolj črn kot noč, da ga niti z edigsom ne bi mogli spet na tisto orbit barvo zob spraviti, pa sem ga raje pustila takega sivega kot asfalt na ulici, mi smo pa priredili en koncert v izložbi z majceno piščalkico, pupami na ognju, Katjušo na frulici in mojimi cvilečimi bremzami za kolo

aplavza ni bilo, čeravno smo talali vročo mineštro v dobrodelne namene, ker oni so pač taki ljudje, da radi dajo, ampak vohrnim Gorenjcem se take reči zdijo sumljive pa gredo raje svoje večerje nabavljene v Intersparu jest ali pa so v kakšni reviji za zdravo življenje prebrali, da se po šesti itak sploh ne sme jesti in potem dajo še svoje pse na dieto, da bodo ja dolgo živeli naprej enolično v tem mrazu

razen Hilde, ki se je zelo prijazno domislila, da je ona pes in da lahko krade pršut, če je na primerni višini, pa gor ali dol nemška vzgoja, včasih se je treba znati tudi sprostiti, ane

mi smo sedeli na tleh zaviti v Maretov pončo domačnosti ob tlečih ogenjčkih cigaret in s plastičnimi kozarčki nazdravljali na burjo, da bi prepihala telele naše doline med hribi in mednje prinesla nekaj življenja pa kakšna okna z dobro izolacijo in vrata zaklenjena bi morala odpreti, ker so že tudi tanajbl bojeviti obupano spoznali, da se je neumno truditi, če se pa v mestu Goga nikoli nič zares ne premakne

kaj je potrebno, da spečo Trnuljčico prebudimo iz sna?

vam povem skrivnost, da je treba svojo glavo, ki ste jo že skrbno vložili v kozarec in namočili v kisu za ozimnico, potegniti na plano, ker dogodek je bil v mestu Goga pa ga niste opazili, ker je prišel in šel, pa ste ga zamudili, ker se niste hoteli ustaviti za trenutek, ker ste namenjali čudne poglede namesto nasmehov, ker očitno vas v izložbi ne pritegne čisto nič drugega kot znižana cena, pa Vojko s košarico domačega grozdja in breskev v rokah gor ali dol, to so neki čudaki, pojdimo čimhitreje mimo, da nam kaj še ne naredijo

itak, ljudje so zlobni!

sploh pa tujci, merkajte se tujcev, sploh če ponujajo bonbone, ker nikoli ne veš ...

treba je biti oprezen, ljudje so žleht, kaj veš kdaj bo kdo prišel v našo klet in zažgal ves star papir in stare Mladine

zato se lepo toplo oblecite, zavijte v šale in kape pa zlezite pod kovter, nato pa še eno deko čez oči, da boste bolj varni pa se slepite, da so sanje, ki jih sanjate resnične in resničnosti sploh ni, ker ste jo potisnili na cesto in za njo zaprli garažna vrata, sedaj pa samo vsake toliko pokukate čez okno, če je slučajno še tam

čez izložbeno okno v katerem so kozarci za vlaganje z vašimi glavami, ki ste jih spravili za pozneje, ker se vam sedajle še ne ljubi razmišljati o svetu, če ga pa lahko le lepo mirno gledate skozi steklo

neprebojno, seveda, in čimbolj debelo, da se izgubi občutek, da gre za tisto krhko in prozorno zadevo, skozi katero se točno vidi, kateri predsedniški kandidat je nag

zato si je treba čez šipe naštelati še zavese pa rolete, da ja ne bi kdo videl v notranjost vaše hiše, za bolj prijazen videz pa rože na okenske police in prepleskane fasade

kako se na koncu vse lepo poveže

kot vezaVke

6 komentarjev:

adj. pravi ...

Precejkrat berem eno knjigo, ki ima stvari napisane podobno. Podobno temule tule. In mi je všeč, pa jo berem. Pa mi pravijo: kaj to bereš kr naprej že 100x si jo prebral a ne bi rajš kej druzga koker pa da to bereš kr naprej. Pa pravim, da mi je všeč, kako je napisano. In napisano je podobno temule tule.

widra wanda pravi ...

Pa bi ti meni slučajno zaupal katera knjiga to je. Ker tudi jaz velikokrat berem kakšno knjigo. Včasih tudi ne berem nobene. Ampak včasih pa jo, pa bi rada kakšno tako, da bi mi bila všeč. Ker mi je všeč, če mi je všeč. In mi je všeč, da je tebi všeč. In knjiga in tole tu. Tako, da bi res rada vedela, katera knjigica je to.

adj. pravi ...

Bom pogledal, pa ti povem.

adj. pravi ...

Tojeta:

Anonimni pravi ...

ww, daj se še ti v knjigo, da bom udobno zavita lahko vsaj dvakrat prebrala isto stvar, ker v tem trenutku ne morem ujeti vseh asociacij, v položaju lebdenja nad tipkovnico z miofascialnim sindromom in smrkavim nosom...in če jo poliješ s čajem, se posuši, tipkovnica pa odide v tipkovnična nebesa aka koš...

Anonimni pravi ...

obstaja opcija print;)