Strogi neobloženi stavki, brez baročnega okrasja in rokokojskih metafor, na meji kiča, znastveni, enoumni, brez možnosti neštetih interpretacij Nietzschejeve resnice, hladno prazni in resnični, takšni, ki se jih moraš naučiti na pamet, definicije, ki take pač so, aksiomi.
Novodobni guruji, takšni in drugačni, z brazgotino na glavi ali brez nje, takšni, ki berejo misli ali takšni, ki jih ne, neki tekstopisci, ki med delom pišejo blog in se potem njihovi teksti pojavljajo povsod, kot moderni slogani, nauki, pregovori, reki. Odraz časa, Zeitgeist. Videz vara prevedemo v novodobni jezik in začnemo brati embalažo med vrsticami, čeprav verjetno, ravno zaradi duha časa, sploh niso hoteli povedati tega. Paradoksalno.
Kosovelova nihilmelanholija z modrimi konji in nietovske vijolice v očeh se prepletajo v eno samo poezijo, ki je s cviljenjem nastala, brez poka, brez česarkoli velikega, ko so opico učili pisati pesem.
Racionalna funkcija: nekaj pološčene kovine je padlo v tvoj nabiralnik, da je zacingljalo zares naglas, ampak ne vem, če si slišala.
Grem pit svoj čaj.
1 komentar:
Počutim se prav slabo..
Objavite komentar