mi na podoben način dvigujejo pritisk buhtlji v skali kot seminarske naloge, ki zahtevajo od mene nemogoče, da pozabim dihati še tega nekaj postanega smoga, kar se ga je ugnezdilo v naše neprezračeno in neobljudeno stanovanje, ker v njem nima časa nihče zares živeti - samo prihajamo, ukrademo kakšen jogurt s hladilnika, si skuhamo kakšen čaj, prečekiramo mejle in stuširani gremo naprej
- sj ta teden pa ne boš hodila
- seveda bom, cel teden pa ja ne bom doma
sploh pa nam ne paše birokracija oddajanja računov in plačevnaje položnic z roki pa zamudnine od knjižnic in ostali od dneva do dneva, kako ne veš, kakšno bo vreme, ker če slučajno začne deževati, je konec sveta: kako si lahko bila kjerkoli drugje kot doma, če je pa tako pihalo
zagotovo si se prehladila
Ni komentarjev:
Objavite komentar