ponedeljek: lazanja z bučkami
torek: makaroni z bučkami
sreda: riž z bučkami
četrtek: testenine z bučkami
petek: bučke s sirom
se morda bere kot kakšna volaričeva pesem, fea volariča, ne tistega z železnimi skulpturami pred bajto, zlato ženo in haikuji v glavi. vsak potrebuje svoj ventil izražanja v tem brutalno realističnem svetu, ki v virtuali ni nič manj resničen: there are too much reality in this world Primoža Mahneta, again. tumač reale, stari, zato bi bilo treba ideje iz glave, ki nastajajo pod vtisi ulic vsakdana, naphanega z bučkami in realo, spraviti nazaj tja, od koder so prišle. mi je žal za drobce časa izgubljene, ukradene od vrst v banki in v trgovini s sedmimi blagajnami dela samo ena. če bi mi bil bog časa naklonjen bi šla prelepit vse stene mesta s poezijo.
4 komentarji:
Ojej. Jaz pa nobenih bučk. Kje so bučke v mojem svetu? Kam so šle?
@matraunk: Fea poznam od daleč in prek besed malo bližje, pa gledala sem tisti dost fajn dokumetarec o komuni G7, kjer prebere Poemo v barvah. Fotkat ga ni treba, ampak tale omenjeni film me pa zanima: kdokjekaj? (bi gledala)
@dinozaver: če rabiš bučke, samo reci. velike, male, srednje, predvsem zelene, malo bele in izjemoma oranžne. dilam.
Wanda, hvala. Trenutno eno imam in se kar zastopiva. Na hladnem in v temi je. Ne vem, kako sem v resnici z njimi. Očitno živimo drug mimo drugega. Zadnjič sem šel na lov, ker se je izkazalo, da razen čebule nimam nič iz širše zelenjavne družine. Tam so bile tudi bučke in potem sem kupil smokije, sok, napolitanke in nekaj energičnih pijač. Iskal sem še celofan, pa ga ni bilo. In zdaj, če si predstavljam, da bi imel doma oranžno bučko, hm... čuden občutek je to, čuden.
prvi del zveni nekam znano..naj ugibam: sezona bučk, mi pa nočemo, stran metati hrane, ker otroci v afriki stradajo :D
ironija
tudi iz kumaric se da skuhati juha..
drugega še nisem sposobna prebrati, zato le namig: bučkina solata z gorčičnim prelivom
p
Objavite komentar