21 marec 2007

Fama

Menjanje identitet za vsak drek (drekecpekec), za vsak kamenček, ki se zaplete med koleščke rolerjev. Kultura dialoga se potaplja (ne mislim se pritoževati). Kot kak slinast polž se vse plazi in pušča sled, da morajo čistilke že ob šestih zjutraj pucat vse tiste ploščice po vseh tistih wcjih sveta. Menjanje identitet za vsak drek, srečevanje ljudi, za katere si ti popolnoma nekdo drug kot zase. Ne pozabi s preslednico (živce mi parajo). Cukr. Pisane pisanice pisano pismo piiii ... (se cenzuriram). Pizdenje ni nujno pritoževanje (vsekakor je bolj možato). V bistvu sploh ne vem od kod vsa ta energija, v bistvu vse prevečkrat uporabljam besedno zvezo v bistvu in vse preveč krilim z rokami (v bistvu). Realizem mi ne diši, sploh ta naš, romantični ne. Pha, kdo pa še kaj da na romantiko (fakin rdeče vrtnice). Požvižgam se nanjo, pa sploh ne znam žvižgati. Anglifikacija besed, ki vrejo (sto stopinj, izparevanje in vse to).

Drugi odstavek: strahopetci smo (jaz, recimo, prva oseba), še na MSN-ju se ne upamo poklikat. V RL se delamo nevidne. Itak nas ni.

Tretji odstavek sploh ne obstaja.

Pika.

1 komentar:

adj. pravi ...

Go! Rant! Argh!
Saj smo res ritke. Včasih mora priti kdo od daleč daleč, da nam to pove. Pa hitro pozabimo. Hitro se nam pozabi. Pomagajo, da se nam hitro pozabi. Pokrijejo nas s toplim šumom propagande. Zalijejo nas s toplimi proteini do otopelosti. Da nismo nevarni. Nenevarni zverem. Za krepat smešno. Pujski pujskom vežejo noge.